ZAČUVUVANjE NA MAKEDONSKIOT IDENTITET VO SOVREMENI USLOVI

Makedonskata nacija se sozdavaše vo složeni istoriski uslovi. Vo teška borba so nadvorešnite i vnatrešnite faktori se oformuvaše svesta za pripadnost kon edna - makedonska - nacija. Glavnite priznaci na makedonskiot identitet - kulturata, jazikot, kompaktna opstojba - denes ne predizvikuvaat somnenie. No uslovite za sozdavanje samostojna makedonska država vo početokot na 90-te godini bea isklucitelno teški, a pak prvite dve decenii na postoenje bea zatemneti so cela redica okolnosti, što go zagrozuvaat samiot identitet.

Potragite po nacionalen identitet (nie - toa sem nie, a vie - toa ste vie) pretstavuvaat potragi po „svoeto„ „našeto„ ne samo vo procesot na samospoznavanje, na vospostavuvanje na nacijata, tuku i vo opredeluvanje na svoeto sopstveno mesto vo zaemoodnosite so sovremeniot nadvorešen svet. Ako e zbor za Makedonija, togaš denes prašanjeto za nacionalniot identitet iznurnuva vo postojan dijalog „Makedonija - Evropa„ vo postavka na prašanjeto za evropeizacija na Makedonija, za značenjeto na verskiot faktor i za pravoslavieto. Nam ni zigleda, deka denes na Makedonija i predlagaat svojot nacionalen identitet da go zameni so državen identitet za da ja napravat za Makedoncite pomalku bolna zagubata na del od suverenitetot vo slučaj na vlez vo Evropa, kako i vo slučaj na podelba na državnata teritorija pri opredeleni uslovi. Osven toa, vo tek na mnogu godini vo Makedonija, kako vpročem i vo drugi republiki, se nabljuduvaše denacionalizacija na državotvorniot narod, što denes predizivikuva čuvstvo na opasnost vo makedonskata nacija i priroden otpor na vakviot proces.

Složenosta na situacijata, vo koja denes se naoѓa Makedonija, ja diktira cela redica okolnosti.

Ne može ednoznačno da ja definirame stabilnosta i izdržlivosta na državnata formacija „Republika Makedonija„. Predlagam, makar i šematski, da gi razgledame plusevite i minusite na faktorite, koi vlijaat vrz vakviot proces.

(so znak +) : država priznaena od OON; (so znak -) : država priznaena pod privremeno ime; (so znak +) : pri obraќanjeto kon NATO za prisustvo na svoja teritorija, Makedonija, kako što se smeta, ja izbegna agresijata od strana na Srbija vo 90-te godini; (so znak -) : pri obraќanjeto kon NATO za prisustvo na svoja teritorija, Makedonija izgubi del od svojot suverenitet; (so znak -) : nastanite od 2001-ta godina pokažaa, deka vo slučaj na makedonsko-albanski sudar NATO nema da gi podržuva Makedoncite; (so znak +) : soglasno Ohridskiot dogovor, vo Republikata nastapi mirno vreme na koabitacija na dva naroda; Albancite dobija značitelni privilegii vo opštinite na živeenje; (so znak -) : gorespomenatoto može da postane otskočna daska za baranja za federalizacija na Makedonija; (so znak +) : Makedonija se stremi kon evrointegracija i NATO; (so znak -) : Makedonija ne ja primaat vo evropskite strukturi i vo NATO; (so znak -) : nepoželni perspektivi za Makedonija, svrzani so proglasuvanjeto nezavisnost na Kosovo. Ekstremističkoto krilo na Albancite od Makedonija tesno e povrzano so Albancite od Kosovo. Tie go čekaat svojot čas za da trgnat po patot na kosovarite. Se očekuva formiranje na edinistven velikoalbanski front na albancite od Makedonija i Kosovo. Da napomeneme, deka na 17 maj vo Priština, vo lokalnata kinosala “Dom na mladinata„ se formira “Dviženje za obedinuvanje“ so cel da gi “obedini albanskite teritorii„. Vo slučaj na albanski bunt Kosovo ќe im dade voena i finansiska podrška na Albancite od Makedonija; NATO ќe ostane neutralno vo odnos na Albancite i nema da im dozvoli na Makedoncite da go zadušat albanskoto vostanie. Makedoncite nema od kogo da očekuvaat pomoš.

Centr po izučeniю sovremennogo balkanskogo krizisa Instituta slavяnovedeniя RAN gotov obъedinitь usiliя s serbskimi učёnыmi i učёnыmi drugih stran dlя izučeniя slučaя «Srebrenica».

Unikalna li e makedonskava situacija? Onie, koi ja razgleduvaat Makedonija vo uslovi na normalen postoečki svet, na sigurni meѓunarodni odnosi, na multipolarni sferi na vlijanie, gi gledaat kako stabilni i postapni perspektivite za razvoj na državata. Meѓutoa ima takvi tekovi, koi se skrieni od očite na običniot čovek.Za da ja odgatneme vistinskata smisla na mnogu nastani vo svetot ni ovozmožuvaat redica materijali, knigi i svedoštva na onie, koi ja diktiraa sudbinata na svetot vo vtorata polovina na 20 vek. Ќe ja spomeneme knigata na Amerikanecot Nikolas Hager “Sindikat„ - koj raskažuva za zaemnata vrska na nastanite od nedamnešno vreme, koi nastanaa kako rezultat od konstantanata dejnost na grupa lica. Avtorot tvrdi, deka logikata na globalnite interesi ne se sostoi vo toa da se sozdavaat nacionalni vladi, tuku mnogunacionalni, regionalni i duri globalni vladi.Togaš može da se otstranata razlikite na pari, armii, danocite na uvoz i izvoz. Ќe može da se koncentrirame na zgolemuvanje bogatstvo bez da gi trpime prevrtlivite stegi na nacionalnite državi. A po pravilo, nacionalnite državi se upravuvaat spored interesite na narodite na tie zemji, a ne spored mnogunacionalnite, globalni interesi. Globalnite korporacii, organizacii, koi se sposobni da vlijaat i da dejtvuvaat, avtorot gi narekuva “Sindikat„. Nikolas Hager vo svojata kniga gi razgleduva prašanjata za potekloto na Sindikatot i negovata priroda. Interesno e da se pročita za toa, kako Mihail Gorbačov, koj vo 1984 godina stana člen na francuskata masonska loža “Golemiot istok„ započna odvnatre da ja uriva sovetskata imperija, sledejќi gi planovite na Sindikatot za obedinuvanje na Istočna i Zapadna Evropa vo Soedineti Evropski Državi.

Opišuvajќi ja balkanskata kriza, Nikolas Hager uporno na toa, deka noviot svetski poredok stoi zad konfliktite vo bivša Jugoslavija. Makedonija Bugarija i Albanija, pišuva avtorot, SAD na stojuvaat da gi pretvorat vo amerikanski protektorati i da gi otrgnat od germansko vlijanie.

Vo uslovi na globalizacija stanuva očigledno, deka na smena na nacionalnite vladi i na nacionalnite suvereniteti se nametnuva nadnacionalna uprava, koja ima interes da gi otvori granicite za finansiskite i trgovskite tekovi. Ottuka stanuva jasno zošto se podržuva drobenjeto i fragmentacijata na državite, vo prv red na postsovetskiot i postjugoslovenskiot prstor, se podržuva sekakov nacionalizam na vozbuntuvanite narodi. toa se pravi poradi nekolku pričini: da se pokorat nepokornite, da se napravat poslušni neposlušnite, da se zavladejat prirodnite bogatstva, da se otvorat ( i izbrišat) granicite i taka natamu ( itn.).

Dominacijata vo ekonomskata i vo političkata sfera pretpostavuva bezuslovno potčinuvanje. No ne se soglasuvaat site vladi so uslovite na SAD. Zatoa vo vtorata polovina na dvaesettiot (20) vek SAD izrabotija poveќe načini za toa kako da gi prisilat na potčinuvanje nepokornite zemji, nepokornite političari. Za poslednive šeesettina (60) godini amerikanskata vlada se obide da organizira prevrati vo pedesettina (50) zemji, pri što vo nad polovina toa im uspeja (vo Iran, Gvatemala, Venecuela, Brazil, Čile, Panama,, a vo ponovo vreme - vo Srbija, Ukraina, Gruzija). Denes metodikata na potčinuvanje e izglancana. Sekoja država ima bolni točki, i pritiskajќi gi istite, taa država može da se stavi na kolena. Od siromaštija i nepravdini može da se kultivira uličen bunt, a od zastareni meѓunacionalni konflikti - pogromi i krvava seča. Može da se zavadat elitite, partiite, klanovite, biznis interesite, tajnite službi, voenite lica. Može da se posee panika i strav, da se napravi taka, što običniot čovek vo sekoj moment da prestane da razbira što i kako se odvivaat rabotite okolu nego. Balkanskata kriza ni dava nedobroj uspešni primeri za takvata dejnost.

Imeno vakvite plusevi i minusi vo zaemnite odnosi so meѓunarodniot faktor, postaveni na vaga, ќe ja opredeluvaat državnata stabilnost na Makedonija, a toa ќe reče i onie uslovi, vo koi treba da cveta i da krepne identitetot na makedonskata nacija.

________
E. Guskova


2008

-~-~-~-~-~-~-~-~-~-~-~-~
[Ćirilica] [Angelina]

Opublikovano:
«Tranziciite vo istorijata i kulturata. Skopje: Inst. za nacionalna istorija. 2008. S. 255-260.»
Sokraщeno:
Net
Data:
2008
Perevedeno:
Net

Tražiti:

Koordinator projekta:
D. Laban <info@laban.rs>

© 2003–2017 J. J. Guskova
Sva prava zaštićena.

Stranica sazdana: 2008
Poslednja modifikacija: 2017-12-06