Sudbinata na Makedoncite — zhrtvi na represiite od konfliktot Stalin - Tito

Konfliktot od 1948 g. im nanese seriozna shteta ne samo na sovestko-jugoslovenskite odnosi, no se odrazi i na vnatreshno-politichkata situacija vo Jugoslavija. Trebashe da se naviknuvash, uslovno recheno preku noќ. Sekoj graѓanin na golemata i mnogunacionalna Jugoslavija trebashe lichno za sebe da reshi za kogo e: za Tito ili za Stalin. Da se odgovori na toa prashanje beshe teshko. Stalin beshe simbol na pobedata nad fashizmot i cvrstoto voeno drugarstvo. Sushtinata na konfliktot ne mu beshe jasna na obichniot chovek. Koga sepak trebashe da da dade odgovor na toa prashanje, mnogumina odgovaraa: za Rusija. Takov odgovor ne mu odgovarashe na rakovodstvoto na Jugoslavija, i luѓeto se naoѓaa zad reshetki. Trkaloto na represivniot mekhanizam pochna da se vrti so nesvojstvena brzina, bidejќi cvrstite luѓe i nepokoleblivite komunisti ne sakaa da gi menuvaat svoite ubeduvanja. Brojot na uapsenite rasteshe, i rezultirashe so sozdavanje na cel sistem na koncentracioni logori.

Arkhivite sodrzhat golemo kolichestvo dokumenti za represiite do 1948g. Izvrsheni se nauchni istrazhuvanja vo Khrvatska od strana na Berislav Jandrich, Crnagora — Milinko Stojanovich, Srbija — D. Markovich.

Spored nekoi podatoci, vo periodot od 1948 do 1952g. vkupniot broj na sledbenici na Informbiroto (IB) iznesuvashe 55 663 . Cifrata e mnogu golema, bidejќi vo toa vreme gi apsea site po red — site, vo kogo se somnevale, za kogo se pishuvale policiski dojavi, i koi potencijalno mozhele da gi poddrzhat reshenijata na IB. Vo toj spisok, prvoto mesto udeblivo im pripaѓa na Srbite so 28661 lice ( poveќe od 50% od vkupnata brojka), potoa doaѓa Khrvatska so 6953 i Vojvodina so 5389(2) . Meѓutoa brojot na zatvoreni i osudeni na kazna bil znachitelno pomal i iznesuval 16.731

Od niv 7235 bile Srbi ili 43,2%, Crnogorci — 3439 ili 20,5%, Khrvati imalo 2588 ili 15,5%, Makedonci — 883 ili 5,2%. Meѓutoa, dokolku se pogledne procentot na uapsenite vo odnos na vkupniot broj naselenie po republiki, togash izleguva deka, na prvo mesto se naoѓaat Crnogorcite so 0,73%, a potoa nacionalnite malcinstva Bugarite so 0,4%, Italijancite iso 0,16%, i duri potoa sleduvaat Srbite so 0,1%, Makedoncite so 0,09% i Khrvatite so 0,06%(3).

Od ukazhanata brojka od 16694 lica, 11694 bile izolirani od opshtestvoto, vo zatvori i logori(4) . Za Goli Otok vo Jugoslavija znaele site. Onie koi prezhiveale, obichno govorele: “Ona shto nie go prezhiveavme vo tie godini, pri apsenjeto i vo logorite, e najstashnoto neshto shto chovek mozhe da go prezhivee vo svojot zhivot„. I navistina, “sistemot na prevospituvanje„ koj se primenuvashe vo logorite, bil sistem na itromanski machenja i skvernavenje na lichnosta, koi teshko mozhele da se prezhiveat.

Vo makedonskiot drzhaven arkhiv jas dojdov do interesen dokument, koj datira od 29 januari, 1964g. Se raboti za informacija na Upravata za drzhavna bezbednost na Makedonija za polozhbata na bivshite privrzanici na IB(5) . Po baranje na Sojuzniot sekretarijat za vnatreshni raboti vo Makedonija vnimatelno go istrazhile toa prashanje i doshle do zakluchok, deka «dobar del od ovie sredini napolno raskrsti so starite razbiranja. Procesot na diferenciranje, koj seushte trae, ukazhuva na faktot da ovaa kategorija s?e pomalku prestavuva potencionalna snaga na reakcijata».

Ovoj dokument gi menuva cifrite, koi se naveduvaat vo literaturata. Vo nego se veli, deka vo Makedonija postojat okolu 2604 lica — bivshi privrzanici na RIB. Spored stepenot na projavenata aktivnost tie bea grupirani vo chetiri kategorii. Vo dokumentot se dava podrobna karakteristika za tie luѓe po profesija, obrazovanie, partisko chlenstvo. Vo momentot na izjasnuvanjeto za IB-e istite po zanimanje bile: sluzhbenici - 1249, rabotnici - 287, pripadnici na JNA - 184, studenti - 187, zemjodelci -167, zanaetchii - 158, sluzhbenici na vnatreshni raboti - 76 (UDB-a 19 i od ostanatite sluzhbi na resorot 57), slobodni profesii (umetnici, lekari, inzheneri i dr.) — 69, uchenici - 61, profesionalni partisko-politichki rabotnici - 18 i tn. Od gornite 176 lica imaa fakultetsko obrazovanie.

Od vkupniot broj bivshi privrzanici na IB, 1190 bile ucesnici na NOB ( od niv 67 nositeli na "Spomenica 1941 god.", 153 uchesnici na od 1941 god. bez spomenica). Inaku vo vremeto na izjasnuvanjeto147 lica bea partiski funkcioneri.

Kon bivshite privrzanici na IB bea prevzemeni slednite merki: od redovnite sudovi be asudeni 90, od vojnite sudovi bea sudeni 124, na kazna so opshtestveno korisna rabota bea osudeni 546, na kazna so zashtitna merka 3, uapseni no potoa pushteni na sloboda bez izrechena kazna - 48, smeneti od odgovorni funkcii bez da bidat uapseni - 26, bez kazna spored Krivichniot zakon, no isklucheni od KPJ - 301, isfrleni od JNA - 21 i penzionirani od JNA 6 lica.

Analizata e vrshena posle 17 godini od primenata na kaznata ili od nejzinoto izrekuvanje, pa zatoa vazhno e da se pogledne, kako se odvivala sudbinata na osudenite vo tie godini, ushte poveќe, shto sredinata na 60-te e period na pochetok na pojava na liberalizmot vo Jugoslavija, koj vo sekoja republika imal svoi specifiki. Kompetentnite organi konstatirale, deka vo Makedonija "golem broj od niv se vklucheni vo nashiot opshtestven zhivot", a ima "relativno mali broj ekstremni neprijatelski elementi". Samo vo SKJ povtorno se primeni 492 lica, dodeka brojot na onie koi se aktivno vklucheni vo opshtestveno-politichkite organizacii i razni zdruzhenija e daleku pogolem. Dobar del seushte ne se chlenovi na SKJ od prichina shto se vozdrzhuvaat da podnesat molbi za priem od strav da ne bidat odbieni i shto nekoi osnovni organizacii na SKJ projavuvaat preterana skepsa i nedoverba sprema niv. "Zapazeno e da takva nedoverba seushte chesto se manifestira i e edna od prichinite za neprifaќanje na pozitivni lica od ovie sredini. Duri ima i sluchai na neprifaќanje i odbivanje na molbite za priem vo SKJ od strana na poedinci koi so svoeto drzhenje i aktivnost zasluzhuvaat da bidat chlenovi na SKJ".

Vo dokumentot se tvrdi, deka sprema bivshite privrzanici na IB ne se praveni nikakvi ogranichuvanja, iako od prezhiveanite golootochani vo drugite republiki nie znaeme, kolku bilo teshko da se vkluchish vo zhivot posle izdrzhuvanje na kaznata. Vo Makedonija od vkupno 2604 bivshi informbirovci samo 16 ne se vraboteni i baraat rabota, a 2349 se vraboteni na rabotni mesta "koi odgovaraat na nivnite kvalifikacii". Karakteristichno e toa, shto prilichen broj IB-ovci se naoѓaat na povisoki rabotni mesta za razlika od onie koi gi imaa vo vremeto na izjasnuvanjeto. Meѓu drugoto, se naveduva primer, deka porano meѓu niv togash imalo 5 advokati, a deneska se 10, sudii 28, brojkata na novinari od 19 se iskachila na 29. Osven toa, 215 dobile novi stanovi. Dodeka samo 17 se bez nuzhno smestuvanje.

Vo dokumentot se ukazhuva i na toa, deka bivshite IB-ovci ne bile ogranicheni nitu vo mozhnosta za patuvanje vo stranstvo. Taka 480 IB-ovci podnele baranje za patuvanje vo stranstvo od koi 444 dobile pasoshi, a samo 36 se odbieni.

Ete kakva rechisi idealna slika ni e predstavena vo Makedonija. Se smeta, deka e dojdeno vreme kompleksno da se istrazhuva temata Goli otok i drugite logori na teritorijata na Jugoslavija vo periodot 1948-1952 g. spored arkhivskite materijali vo site republiki na bivsha Jugoslavija. Shto se odnesuva na Makedoncite, potrebno e vnimatelno da se prouchi sudbinata na tie luѓe.

Na primer, vo eden od najsurovite logori — „R-101„ Petrova rupa ili „logor vo logor„ na Goli otok, logor za site nepokoleblivi partiski kadri i voeni lica so najvisoki chinovi, nie meѓu niv naoѓame i Makedonci. Od 128 osudenici, koi bile vo Petrova rupa od 1948 do 1952g. imalo 6 Makedonci:

1. Trajche Mishkovski — vojuval vo Shpanija (shpanski borec), major, revolucioner so predvoen stazh, zamenik pretsedatel na Sindikatot na Makedonija.

2. Dimche Khadžimitrevski — voenno-partiski rakovoditel, obvinitel na Skopje.

3. Petar Peco Filipovski — sudija.

4. Dragisha Urdarevski — student.

5. Ljuben Cvetkov — drzhaven funkcioner.

6. Ilija Mitrevski — sudija na Vrkhoven sud na Makedonija.

Spored terminologijata na Goli otok, toa bila „teshka i nepopravliva banda„. Vsushnost, se raboti za cvrsti luѓe i smeli partioti. Nivnite iminja treba da se znaat vo Makedonija.